Stjepan KOŽUL
Svećenici bjelovarskoga kraja. Dio IV. Garešnički dekanat.

knjiga_kozul2007_4Niz: Radovi, knj. 13. Zagreb 2007.

Stjepan KOŽUL
Svećenici bjelovarskoga kraja.
Dio IV. Garešnički dekanat.

Zagreb 2007., 446 stranica.
ISBN 978-953-6729-15-9 (cjelina); ISBN 978-953-6729-19-7 (dio IV.).
Cijena: 240,00 kuna

Pregled sadržaja:

Riječ urednika (dr. Stjepan Razum), str. 5. – 6.

IV. GAREŠNIČKI DEKANAT, str. 7-9.

Oblikovanje Garešničkoga kotara, str. 7.

Podarhiđakoni ili dekani Garešničkoga kotara (dekanata), str. 8.

1. GAREŠNICA, str. 11-72.

A. Župnici u Garešnici, str. 12-34.

a) Predtursko razdoblje, str. 12.

b) Obnovljena župa u Garešnici, str. 12.

B. Duhovni pomoćnici (kapelani) i povremeni pomagači u Garešnici, str. 35-70.

C. Svećenici rodom iz župe Garešnica, str. 71-72.

2. GRUBIŠNO POLJE, str. 73-127.

A. Župnici u Grubišnom Polju, str. 74-98.

a) Predtursko razdoblje, str. 74.

b) Obnovljena župa Grubišno Polje, str. 74.

B. Duhovni pomoćnici (kapelani) i povremeni pomagači u Grubišnom Polju, str. 99-125.

C. Svećenici rodom iz župe Grubišno Polje, str. 126-127.

3. HERCEGOVAC, str. 129-147.

A. Župnici u Hercegovcu, str. 129-146.

a) Predtursko razdoblje, str. 129.

b) Obnovljena župa u Hercegovcu, str. 131.

B. Povremeni pomoćnici u Hercegovcu, str. 147.

C. Svećenici rodom iz župe Hercegovac, str. 147.

4. IVANOVO SELO, str. 149-158.

A. Župnici u Ivanovu Selu, str. 149-154.

B. Duhovni pomoćnici (kapelani) u Ivanovu Selu, str. 155-158.

C. Svećenici rodom iz župe Ivanovo Selo, str. 158.

5. KANIŠKA IVA, str. 159-187.

A. Župnici u Kaniškoj Ivi, str. 159-185.

a) Predtursko razdoblje, str. 159.

b) Obnovljena župa Kaniška Iva, str. 160.

B. Duhovni pomoćnici (kapelani) u Kaniškoj Ivi, str. 186-187.

C. Svećenici rodom iz župe Kaniška Iva, str. 187.

6. LADISLAV, str. 189-203.

A. Župnici u Ladislavu, str. 189-203.

a) Predtursko razdoblje, str. 189.

b) Obnovljena župa u Ladislavu, str. 190.

B. Duhovni pomoćnici (kapelani) u Ladislavu, str. 203.

C. Svećenici rodom iz župe Ladislav, str. 203.

7. STARA PLOŠČICA, str. 205-241.

A. Župnici u Staroj Ploščici, str. 206-234.

a) Predtursko razdoblje, str. 206.

b) Obnovljena prostrana župa u Staroj Ploščici, str. 206.

c) Ponovno osamostaljena župa u Staroj Ploščici, str. 214.

B. Duhovni pomoćnici (kapelani) i povremeni pomagači u Staroj Ploščici, str. 235-238.

a) Obnovljena prostrana župa u Staroj Ploščici, str. 235.

b) Ponovno osamostaljena župa u Staroj Ploščici, str. 237.

C. Svećenici rodom iz župe Stara Ploščica, str. 239-241.

8. TOMAŠICA, str. 243-304.

A. Župnici u Tomašici, str. 244-272.

a) Predtursko razdoblje, str. 244.

b) Obnovljena župa u Tomašici, str. 244.

B. Duhovni pomoćnici (kapelani) i povremeni pomagači u Tomašici, str. 273-304.

C. Svećenici rodom iz župe Tomašica, str. 304.

9. VELIKA TRNOVITICA, str. 305-360.

A. Župnici u Velikoj Trnovitici, str. 306-330.

a) Predtursko razdoblje, str. 306.

b) Obnovljena župa Velika Trnovitica, str. 306.

B. Duhovni pomoćnici (kapelani) i povremeni pomagači u Velikoj Trnovitici, str. 331-358.

a) Iz sjedišta prostrane župe u Staroj Ploščici, str. 331.

b) Iz sjedišta župe u Velikoj Trnovitici, str. 333.

C. Svećenici rodom iz župe Velika Trnovitica, str. 359-360.

Izvori i literatura, str. 361-378.

A. Izvori, str. 361.

I. Nadbiskupijski arhiv u Zagrebu (Nadbiskupski i Kaptolski arhiv), str. 361.

II. Pregled matičnih knjiga rimokatolika u Hrvatskom državnom arhivu u Zagrebu, Državnom arhivu u Bjelovaru, Nadbiskup­skom arhivu u Zagrebu, matičnim uredima i župnim uredima, prema pojedinim župama Garešničkoga dekanata, str. 365.

III. Župni arhivi (ŽA): Župne spomenice župa Garešničkoga dekanata, str. 371.

IV. Arhiv Hrvatske franjevačke provincije Sv. Ćirila i Metoda sa sjedištem u Zagrebu (A.HFPSvĆM), str. 371.

B. Važnija literatura, str. 371.

Sažetci, str. 379-387.

Sažetak: Svećenici bjelovarskoga kraja. Dio IV. Garešnički dekanat, str. 381-382.

Šire bjelovarsko područje obuhvaća današnja četiri crkvena kotara ili dekanata: Bjelovarski dekanat, Cirkvenski dekanat, Čazmanski dekanat i Garešnički dekanat. Autor u svojim radovima naziva to područje “Bjelovar­ski kraj”. Tijekom povijesti, taj se kraj nalazio unutar dviju širih crkvenih jedinica, a to su Kalnički arhiđakonat i Čazmanski arhiđakonat, ali djelo­mično i unutar Komarničkoga arhiđakonata. Cijelo područje pripadalo je i pripada Zagrebačkoj nadbiskupiji.

Godine 1999., autor je objavio knjigu “Sakralna umjetnost bjelovarskoga kraja”, a u ovom četverosveščanom djelu obrađuje i predstavlja svećenike toga istoga bjelovarskoga kraja. Djelo je, prema četiri dekanata, podijeljeno u četiri dijela ili sveska. U ovom četvrtom svesku obrađuje svećenike sljedećih devet župa: Garešnica, Grubišno Polje, Hercegovac, Ivanovo Selo, Kaniška Iva, Ladislav, Stara Ploščica, Tomašica i Velika Trnovitica.

Zajednički opširan uvod, objavljen u prvom svesku, odnosi se i na ostala tri sveska, pa tako i na ovaj četvrti svezak. Stoga autor ovdje započinje odmah s posebnim uvodom u kojem se iznosi povijesni pregled Garešni­čkoga dekanata. Na njegovu je području, kao i na području ostalih triju dekanata, uočljiv bujan crkveni i vjerski život u srednjem vijeku. Prodorom tursko-osmanlijske vojske u 16. stoljeću, taj je život prekinut i gotovo potpuno uništen. S osmanlijskom vlašću dolazi do miješanja stanovništva, pa su nekadašnja čista hrvatska sela s katoličkim življem naseljena tijekom vremena Vlasima pravoslavne vjere. Nakon Karlovačkog mira 1699. godine, počinje vrijeme naseljavanja i obnove, te slijedi mukotrpna i dugotrajna obnova crkvenoga života na tom području, od 17. do 19. stoljeća. O toj obnovi svjedoče zapisnici kanonskih pohoda čazmanskih arhiđakona, kao i razni popisi župa i župnika. U tom posebnom uvodu, autor donosi popis podarhiđakona ili dekana Garešničkoga dekanata tijekom 19. i 20. stoljeća.

S kratkim uvodima u pojedinu župu, autor dalje obrađuje sve svećenike koji su u povijesti i sadašnjosti službovali i službuju, bilo kao župnici, bilo kao njihovi duhovni pomoćnici (kapelani, vikari, vjeroučitelji), u navedenih devet, župa Garešničkoga dekanata, kao i sve svećenike koji potječu iz tih župa. Tako nam autor ovim djelom pruža mnoštvo životopisa ljudi koji su značajni za povijest pojedinih župa, ali mnogi od njih i za opću hrvatsku i crkvenu povijest.

Nakon toga glavnog i središnjeg dijela knjige, slijedi popis arhivskih izvora i literature kojima se autor služio kod pisanja ove knjige. Knjiga je opremljena opširnim, ali jedinstvenim kazalom osoba, mjesta i pojmova.

Urednik

Summary: Priests from the Bjelovar region. Part IV. Garešnica Deanery, str. 382-383.

The wider Bjelovar area encompasses four church circuits or deaneries: Bjelovar, Cirkvena, Čazma and Garešnica. In this work the author refers to this as the “Bjelovar region”. During the past this region was encompassed in two wider Church units: Kalnik Archdeaconry and Čazma Archdeaconry, partly inside it Komarnica Archdeaconry. The entire area belonged to the Zagreb Archdiocese and still does.

In 1999 the author released a book entitled, “Sacral Art in the Bjelovar region”. In this four volume work he deals with and presents priests from this same region. The work is divided into four volumes, one each for each deanery. This fourth volume deals with the priests of the following nine parishes: Garešnica, Grubišno Polje, Hercegovac, Ivanovo Selo, Kaniška Iva, Ladislav, Stara Ploščica, Tomašica and Velika Trnovitica.

In a broad introduction in the first volume, applies euqally to the other three volumes, as well as this one too. Therefore, the author begins immediately with a separate introduction – a historical review of the Garešnica Deanery. In this deanery as well as the other three deaniries, a lively religious life was evident overall during the Middle Ages. With the insurgence of the Turkish-Ottoman Empire in the 16th century that life was abruptly interrupted and virtually destroyed. With Turkish rule the population began to mix and one-time pure Croatia villages with an entire Catholic population were inhabited by Orthodox refugees. Following the Karlovci peace treaty in 1699 a period of reconstruction and renewal began followed by the laborious task of renewing Church life in that region in the 17th to the 19th century. Many documents witness this period of reconstruction and renewal with cannon visits by Čazma Archdeacons and various lists of parishes and parishioners. In this special introduction the author presents a list of under-archdeacons or deans in the Garešnica Deanery over the past two centuries.

With a brief introduction of each parish the author lists every priest in history to this day who served in the parish as the parish priest or spiritual assistant (chaplain, vicar, religious instructor), for each of the nine parishes in the Garešnica Deanery as well as all the priests that emerged from these parishes. In this way the author offers a multitude of biographies of the people that were important to the history of individual parishes and many of them were even more significant to the entire Croatian Church or Church history at all.

After the main part of the book there is a broad list of archival sources and literature which the author referred to when writing this book. The first volume therefore lists all the sources including those used for the remaining three volumes. This book is equipped with a broad but unique index of people, places and notions.

Translated by s. Anđelita Šokić

Résumé: Les prêtres du pays de Bjelovar. Partie 4 – Le décanat de Garešnica, str. 383-384.

La région de Bjelovar regroupe aujourd’hui quatre circonscriptions ecclésiastiques ou décanats: ceux de Bjelovar, de Cirkvena, de Čazma et de Garešnica. Au fil de ses ouvrages, l’auteur donne à ce territoire le nom de “pays de Bjelovar”. A travers l’histoire, ce pays se vit incorporer dans d’anciennes unités administratives bien plus grandes que ne le sont les décanats actuels, à savoir dans les archidiaconats de Kalnik et de Čazma, et en partie également dans celui de Komarnica. L’ensemble du territoire faisait partie, et le fait encore aujourd’hui, de l’archevêché de Zagreb.

En l’an 1999, l’auteur publia l’ouvrage intitulé “L’art sacré du pays de Bjelovar”. Cette fois-ci, au fil des quatre tomes du présent ouvrage, il présente les prêtres de ce même pays. L’ouvrage est réparti, par parallélisme avec les quatre décanats, en quatre parties ou volumes. Dans ce quatrième volume l’auteur évoque les prêtres des 9 paroisses suivantes: Garešnica, Grubišno Polje, Hercegovac, Ivanovo Selo, Kaniška Iva, Ladislav, Stara Ploščica, Tomašica et Velika Trnovitica.

Une commune introduction exhaustive, publiée dans le premier volume, se réfère également aux trois volumes suivants, ce quatrième tome n’allant pas à contre-courant de la règle déjà bien établie. Par suite, le présent tome débute par une introduction spéciale où l’on trouvera le précis historique du décanat de Garešnica. Ce territoire, ainsi que celui des trois autres décanats, témoigna, durant le Moyen Age, d’une riche vie ecclésiastique et religieuse. L’irruption des troupes ottomanes au 16e siècle mit brusquement fin à cette vie, qui fut, par la suite, presque entièrement anéantie. Avec le gouverne­ment ottoman la composition de la population subit des changements. Ainsi, des villages jadis purement croates et catholiques furent peuplés par des populations de confession orthodoxe, les Valaques. Avec la signature du traité de paix à Karlowitz, en 1699, commence la période de repeuplement et de reconstruction, suivie, du 17e au 19e siècle, par un long et pénible processus de renouveau de la vie ecclésiastique sur ce territoire. Les procès-verbaux des visites canoniques effectuées par les archidiacres de Čazma, ainsi que diverses listes de paroisses et de curés, constituent autant de témoins de ce renouveau. A la fin de cette introduction spéciale, l’auteur dresse la liste des sous-archidiacres ou doyens du décanat de Garešnica, y ayant effectué leur service au cours du 19e et 20e siècle.

Faisant précéder d’une petite introduction les chapitres consacrés aux paroisses particulières du décanat de Garešnica, l’auteur poursuit son sujet en présentant la vie et l’oeuvre des prêtres qui exerçaient, à travers l’histoire, leur service pastoral dans les 9 paroisses élaborées dans l’ouvrage, et de ceux qui le font aujourd’hui, soit dans le rôle de curés, soit dans celui de leurs assistants (chapelains, vicaires, catéchistes), en n’oubliant pas d’y retracer également le parcours des prêtres originaires desdites paroisses. Ainsi, avec cet ouvrage, l’auteur nous fournit un grand nombre de biographies des personnages ayant marqué l’histoire des paroisses particulières, mais également, pour certains d’entre eux, ayant de grands mérites pour l’histoire générale et l’histoire ecclésiastique de l’espace historique croate.

La partie centrale du livre est suivie d’une liste exhaustive des sources archivistiques et de la bibliographie dont l’auteur s’était servi dans sa rédaction. Le livre est également doté d’un index détaillé regroupant en un même endroit personnages, lieux et termes spécifiques.

Traduit par Jelena Puškarić

Zusammenfassung: Priester aus der Bjelovarer Gegend. Teil IV. Dekanat Garešnica, str. 385-386.

Die weitere Umgebung von Bjelovar umfasst die vier heutigen kirchlichen Bezirke oder Dekanate: Dekanat Bjelovar, Cirkvena, Čazma und Garešnica. Der Autor bezeichnet dieses Gebiet in seinen Arbeiten als “Bjelovarer Gegend”. Im Verlauf der Geschichte befand sich diese Gegend innerhalb von zwei grösseren krichlichen Verwaltungseinheiten, und das sind Archidiakonate Kalnik und Čazma, aber teilweise auch Komarnica. Das ganze Gebiet gehörte und gehört zu dem Zagreber Erzbistums.

Im Jahr 1999 hat der Autor das Buch “Sakrale Kunst der Bjelovarer Gegend” veröffentlicht, und in diesem Werk in vier Bänden werden die Priester dieser Gegend dargestellt. Das Werk ist, nach vier Dekanaten, in vier Teile oder Bände gegliedert. In diesem vierten Band werden die Priester aus folgenden neun Pfarreien vorgestellt: Garešnica, Grubišno Polje, Hercegovac, Ivanovo Selo, Kaniška Iva, Ladislav, Stara Ploščica, Tomašica und Velika Trnovitica.

Die einheitliche ausführliche Einleitung, die im ersten Band veröffen­tlicht wurde, bezieht sich auf andere drei Bände, und so auch auf diesen vierten Band. Deswegen beginnt der Autor hier gleich mit der besonderen Einleitung, die die Geschichte des Dekanats Garešnica im Überblick enthält. Auf seinem Gebiet hat sich, wie auch in anderen drei Dekanaten, im Mittelalter ein reiches kirchliches und religiöses Leben entwickelt. Mit dem Einfall des türkisch-osmanischen Heeres im 16. Jh, wurde es abgebrochen und fast völlig zerstört. Durch die osmanische Herrschaft kommt zur Mischung der Bevölkerung und so wurden die rein katholischen Dörfer allmälich mit orthodoxen Walachen angesiedelt. Nach dem Karlowitzer Frieden im Jahr 1699, beginnt die Zeit der Ansiedelung und Erneuerung, ein müsahmer und langwieriger Ausbau des Kirchenlebens auf diesem Gebiet von 17. bis 19. Jh. Über diese Erneuerung zeugen die Protokolle der kanonischen Visitationen der Archidiakonen von Čazma, sowie verschie­dene Verzeichnisse von Pfarreien und Pfarrern. In dieser besonderen Einleitung bringt der Autor das Verzeichnis von Dekanen des Dekanats Garešnica im Verlauf des 19. und 20. Jhs.

In kurzen Einleitungen für jede einzelne Pfarrei wurden weiter alle Priester, die in den erwähnten neun Pfarreien des Dekanats Garešnica, ihren Dienst in der Geschichte und der Gegenwart, entweder als Pfarrer oder als ihre Hilfsgeistlichen (Kaplane, Vikare, Katecheten), leisteten und leisten, aber auch alle Priester, die aus ihnen stammen, bedacht. So macht uns der Autor durch dieses Werk mit einer Vielzahl von Lebensläufen von Menschen bekannt, die nicht nur für die Geschichte einzelner Pfarreinen, sonder auch für die allgemeine kroatische und kirchliche Geschichte von Bedeutung sind.

Nach diesem Haupt- und zentralen Teil des Buches, folgt das Verzeichnis von archivalischen Quellen und der Literatur, bei denen sich der Autor beim Verfassen dieses Buches bediente. Das Buch ist mit einem ausführlichen aber einheitlichen Personen-, Orts-, und Begriffsindex ausgestattet.

Übersetzung Danijela Marjanić

Sommario: I sacerdoti della regione di Bjelovar. Parte IV. Il decanato di Garešnica, str. 386-387.

Il territorio più ampio di Bjelovar comprende i quattro odierni distretti ecclesiastici o decanati: il decanato di Bjelovar, il decanato di Cirkvena, il decanato di Čazma e il decanato di Garešnica. L’autore nei suoi lavori chiama questo territorio “la regione di Bjelovar”. Durante la storia, questa regione si trovava dentro due unità ecclesiastiche più ampie, e queste sono l’arcidiaconato di Kalnik e l’arcidiaconato di Čazma, però in parte anche dentro l’arcidiaconato di Komarnica. Tutto il territorio fa parte dell’arci­diocesi di Zagreb.

Nell’anno 1999, l’autore ha pubblicato il libro “L’arte sacra della regione di Bjelovar”, e in questa opera in quattro volumi presenta i sacerdoti di questa stessa regione di Bjelovar. L’opera è, secondo i quattro decanati, suddivisa in quattro parti oppure volumi. Nel quarto volume tratta dei sacerdoti delle seguenti nove parrocchie: Garešnica, Grubišno Polje, Hercegovac, Ivanovo Selo, Kaniška Iva, Ladislav, Stara Ploščica / Vecchia Ploščica, Tomašica e Velika Trnovitica / Magna Trnovitica.

L’introduzione ampia e unitaria per tutti i quattro volumi, pubblicata nel primo volume, riguarda anche altri tre volumi, e così anche questo quarto volume. Perciò, l’autore qui comincia subito con l’introduzione speciale nella quale si espone il quadro storico del decanato di Garešnica. Nel suo territorio, come anche nel territorio degli altri tre decanati, è evidente l’abbondante vita ecclesiastica e religiosa nel medioevo. Con l’avanzata dell’esercito turco-ottomano nel Cinquecento, questa vita è interrotta e quasi completamente distrutta. Con il potere ottomano viene mescolata la popolazione, fino a punto che i paesi croati, cattolici, vengono colonizzati dai Valacchi della fede ortodossa. Dopo la pace di Karlovci nell’anno 1699 comincia tempo della colonizzazione e del rinnovo, e segue il paziente e lungo rinnovo della vita ecclesiastica in questo territorio, dal Seicento fino all’Ottocento. Di questo rinnovo testimoniano i verbali delle visite canoniche degli arcidiaconi di Čazma, come anche i diversi elenchi delle parrocchie e dei parroci. In questa introduzione speciale, l’autore porta l’elenco dei sottoarcidiaconi o decani del decanato di Garešnica durante il XIX e XX secolo.

Con le brevi introduzioni a ogni singola parrocchia, l’autore in seguito tratta tutti i sacerdoti i quali erano nella storia oppure sono ora in servizio, sia come i parroci, sia come i loro cooperatori spirituali (cappellani, vicari, catechisti), nelle menzionate nove parrocchie del decanato di Garešnica. L’autore tratta anche tutti i sacerdoti che provengono di queste parrocchie. Così, con questa opera l’autore ci offre una moltitudine di biografie delle persone che sono importanti per la storia delle singole parrocchie, ma molti di loro anche per la storia ecclesiastica e per la storia croata generale.

Dopo questa principale e centrale parte del libro, segue l’elenco delle fonti archivistiche e della letteratura, con le quali si era servito l’autore scrivendo questo libro. Nel libro viene riportato l’ampio e unico indice delle persone, dei luoghi e concetti.

Traduzione di Stjepan Razum zc

Kazalo osoba, mjesta i pojmova / Index personarum, locorum et rerum, str. 389-442.

Pregled sadržaja, str. 443-445.

Naručbenica

knjiga_kozul2007_4Stjepan KOŽUL 
Svećenici bjelovarskoga kraja. 
Dio IV. Garešnički dekanat.

Zagreb, 2007.
446 stranica.

cijena: 240 kn (+odpremnina)

Ime i prezime / Naziv pravne osobe *

Ulica i kućni broj *

Mjesto *

Poštanski broj *

Država *

Telefon *

GSM

E-adresa

Broj primjeraka *

* Molimo Vas da upišete svoje podatke u pripadajuća polja kako bismo mogli zaprimiti Vašu naručbu. Kontaktirat ćemo Vas u najkraćem mogućem roku. Hvala!